Obnova ustavnega življenja

Avstrijsko cesarstvo je z združitvijo Italije in Nemčije v drugi polovici 19. stoletja doživelo vrsto bolečih porazov. Najprej je izgubilo bogato Lombardijo (1859), nato pa še Benečijo (1866). V vojnah s Prusijo je bilo izrinjeno iz Nemške zveze, zato je svojo pozornost usmerilo na Balkan.

Franc Jožef in njegova žena Elizabeta

Zaradi vojaških in gospodarskih neuspehov je moral cesar popustiti zahtevam liberalnega meščanstva. Leta 1859 je bil odpravljen Bachov absolutizem, čemur so sledile reforme v državi. Obdobje, ki je sledilo, imenujemo ustavna doba.

Reforme pa niso utišale nacionalnih zahtev nenemških narodov (Čehov, Slovakov, Madžarov, Slovencev, Hrvatov, Italijanov in drugih). Njihovo število je krepko presegalo število Nemcev, zato so ogrožali nemško prevlado v državi. Po porazu v vojni s Prusijo so se mednacionalne težave poglobile. Cesar je bil prepričan, da jih bo rešil s pogodbo z Madžari.
(Raziskujem preteklost 8. Učbenik za zgodovino v osmem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2010, str. 96-97)