Strani

ponedeljek, 3. april 2017

V tej učni uri boste s pomočjo bloga spoznali, kako je nastala Avstro-Ogrska. Prebrali boste besedilo in v zvezke izpisali ključne besede, pregledali spletne povezave in rešili naloge. Ob koncu boste kot komentar zapisali svoje mnenje o učni uri (kaj vam je bilo všeč oziroma kje ste imeli težave).

Veliko uspeha pri delu vam želim.

Obnova ustavnega življenja

Avstrijsko cesarstvo je z združitvijo Italije in Nemčije v drugi polovici 19. stoletja doživelo vrsto bolečih porazov. Najprej je izgubilo bogato Lombardijo (1859), nato pa še Benečijo (1866). V vojnah s Prusijo je bilo izrinjeno iz Nemške zveze, zato je svojo pozornost usmerilo na Balkan.




Franc Jožef in njegova žena Elizabeta

Zaradi vojaških in gospodarskih neuspehov je moral cesar popustiti zahtevam liberalnega meščanstva. Leta 1859 je bil odpravljen Bachov absolutizem, čemur so sledile reforme v državi. Obdobje, ki je sledilo, imenujemo ustavna doba.

Reforme pa niso utišale nacionalnih zahtev nenemških narodov (Čehov, Slovakov, Madžarov, Slovencev, Hrvatov, Italijanov in drugih). Njihovo število je krepko presegalo število Nemcev, zato so ogrožali nemško prevlado v državi. Po porazu v vojni s Prusijo so se mednacionalne težave poglobile. Cesar je bil prepričan, da jih bo rešil s pogodbo z Madžari.
(Raziskujem preteklost 8. Učbenik za zgodovino v osmem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2010, str. 96-97)

Nastanek Avstro-Ogrske





Po porazu v vojni s Prusijo in Italijo se je cesar Franc Jožef odločil za sporazum z nepokornimi Madžari. Leta 1867 je bil sklenjen sporazum med avstrijsko vlado in ogrskim saborom, s katerim je bil vpeljan dualizem. Habsburška monarhija se je razdelila na dve enakopravni polovici: avstrijsko in ogrsko
(Koraki v času. Novi vek. Zgodovina za 7. razred osemletke. Ljubljana: DZS, 2000, str. 113)


Franc Jožef in Elizabeta kot madžarski kralj in kraljica
















Zemljevid Avstro-Ogrske




Oglej si upravno razdelitev in narodnostno sestavo Avstro-Ogrske in izriši njen zemljevid.


Zastava Avstro-Ogrske (1869-1918)   
Zastava Avstro-Ogrske

Avstro-ogrski grb iz leta 1915
Grb Avstro-Ogrske


Vsaka polovica je imela svojo vlado, ki je bila odgovorna parlamentu, skupni pa so bili vladar, vojska, zunanja politika in denar.Večina slovenskega ozemlja je spadala v avstrijsko polovico države, razen Prekmurja, ki je spadal v ogrski del.
(Koraki v času. Novi vek. Zgodovina za 7. razred osemletke. Ljubljana: DZS, 2000, str. 114)

Reši naslednjo nalogo.

Nezadovoljstvo narodov

Madžarom je dualizem prinesel samostojnost, ki pa je drugim narodom ostala nedosegljiva vse do razpada Avstro-Ogrske leta 1918. Povečal se je pritisk germanizacije in madžarizacije, kar so občutili vsi drugi narodi. Slovenci so po uvedbi dualizma živeli razdeljeno med oba dela, avstrijskega in ogrskega. Del Slovencev je živel v Italiji.
(Raziskujem preteklost 8. Učbenik za zgodovino v osmem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2010, str. 97)

S klikom na sliko sestavi karto Avstro-Ogrske.


http://egradiva.gis.si/web/8.-razred-zgodovina/avstro-ogrska?p_p_id=ZOS_T06_P11_WAR_ZOS_T06_P11portlet_INSTANCE_u2uI&p_p_lifecycle=0&p_p_state=maximized&p_p_mode=view&p_p_col_id=column-2&p_p_col_pos=5&p_p_col_count=6

Stara karta Avstro-Ogrske